Stavba Deželnega sveta na Trgu Oberdan št. 6 v Trstu je bila zgrajena malo pred začetkom druge svetovne vojne po načrtu tržaškega arhitekta Umberta Nordia.
Načrt je zajemal tudi ploščad, ki povezuje Trg Oberdan s trgom pred sodno palačo (katere projektant je bil Umbertov oče arhitekt Enrico Nordio). Načrt je bil nato delno opuščen do konca petdesetih let, ko je italijanska radiotelevizija RAI sklenila, da svoj deželni sedež uredi na območju med Ulicama Giustiniano in Fabio Severo.
Deželni svet je prvič zasedal 26. maja 1964. Osem let se je Deželni svet sestajal v veliki sejni dvorani mestne hiše v Trstu, njegovi uradi in službe pa so bili v palači Modello na Trgu Unità d'Italia. Ker v terezijanski četrti v Trstu ni bilo najti primerne stavbe, ki bi bila hkrati enostavno dostopna in primerna za reprezentančne namene, je dežela sklenila, da bo po selitvi Mednarodnega centra za teoretsko fiziko agencije IAEA stavba na Trgu Oberdan najprimernejši sedež za njeno zakonodajno telo.
Obnova in adaptacija sta bili zaupani arhitektu Nordiu, ki je ponovno poprijel za svoj stari načrt. Nordio je želel imeti ob sebi arhitekta Alda Cervija, projektanta sedeža radiotelevizije RAI. Zaradi zdravstvenih težav obeh omenjenih tržaških arhitektov sta ju nasledila beneška kolega Giorgio Bellavitis in Nani Valle, ki sta objektu dodala izrazit osebni pečat, kar lahko štejemo kot odraz generacijske razlike in pripadnosti drugi arhitekturni šoli.
Plenarna dvorana Deželnega sveta v prvem nadstropju od nekdaj velja za povezovalni arhitekturni element, saj je zlahka dostopna iz vseh prostorov, ki so neposredno vključeni v dejavnosti med sejami Deželnega sveta. Dvorana meri 400 kvadratnih metrov in ima 74 sedežev. Galerija pa je razdeljena na tri dele, rezervirane za uradne povabljence, javnost in tiskovne predstavnike.
Sosednji predprostor, poimenovan prostor »izgubljenih korakov«, kjer se v premorih med sejami Deželnega sveta sprehajajo svetniki, povezuje polkrožno dvorano z reprezentančnimi prostori in sejnimi sobami zakonodajnih odborov. Prostor »izgubljenih korakov« redno gosti razstave likovne umetnosti, obrti in fotografije. Sejne sobe zakonodajnih odborov pa so trije prostori, poimenovani po prevladujoči barvi sten in opreme, in sicer Rumena soba, Zelena soba in Modra soba.
V višjih nadstropjih so številni drugi prostori, od katerih so nekateri reprezentančni – na primer pisarne predsednika deželnega sveta in svetnikov – drugi pa so navadne pisarne in arhivi.
Prapor je uradni simbol dežele, določen za Furlanijo - Julijsko krajino z uredbo predsednika republike iz leta 1967. Prapor je iz sinjega blaga, obrobljenega z zlato vezenino, na njem pa je upodobljen deželni grb. Navpični drog je ovit v žamet iste barve. Grb je vklesan tudi v konico. Grb upodablja nastanek ter zgodovinsko, politično, družbeno in kulturno tradicijo Furlanije - Julijske krajine.
Leta 2002 je bil glavni vhod v stavbo okrašen s talnim mozaikom Sergia Pasta, v katerem je v slogu znamenite šole mozaika iz Spilimberga upodobljena risba slikarja Arriga Poza.
Mojstrsko delo prikazuje deželo, ki sega onkraj svojih ozemeljskih omejitev in se zazira v Evropo, ki jo predstavlja Unijin simbol dvanajstih zvezd, ter tako oplemeniti značilnosti svojega prostora, ki se od morja preko ravnine in gričevja razteza vse do Alp.
Velikost mozaika je 22 kvadratnih metrov.
Glavni vhod v stavbo Deželnega sveta je na Trgu Oberdan št. 6 v Trstu.
Vstop v stavbo Deželnega sveta je dovoljen le z veljavnim osebnim dokumentom, ki ga je treba izročiti receptorju v zameno za izkaznico, ki si jo mora obiskovalec pripeti na obleko. Dokument receptor obiskovalcu vrne ob odhodu, ko mu ta izroči izkaznico.
Dostop do sedežev sveta ureja poseben pravilnik.
Glavni sedež: z dovoza za motorna vozila na Ulici Giustiniano in za manjše vozičke tudi skozi glavni vhod na Trgu Oberdan št. 6.
Sedež na Trgu Oberdan št. 5: z dovoza za motorna vozila na Ulici Beccaria.
Spremljanje sej Deželnega sveta
Seje Deželnega sveta so javne. Državljani lahko spremljajo razprave s tribune za obiskovalce, če so na voljo prosti sedeži (skupaj 50), pri čemer se morajo primerno obnašati in ne smejo izražati niti odobravanja niti nasprotovanja.
